Moja ljuba prijateljica je zelo dolgo bolehala za bolečinami v trebuhi in nenavadnimi napihnjenimi stanji iz čudnimi izločanji blata. Zelo predolgo, toliko predolgo da ko je opravila svojo prvo kolonoskopija s sedacijo je bila takoj napotena k zdravniku, ki zdravi raka. Sama je predolgo opravičevala svoje stanje z veliko stresa v službi, nenehno prevažanje otrok na dejavnosti in seveda nedavno ločitev, ki ji je pravila kar stresnitev namesto ločitev. Ko je zdravniku pojasnila svoje bolečine v trebuhu in bila končno napotena na kolonoskopija s sedacijo so ji po pregledu tkiva sporočili žalostno novico.
Vendar je bila prava borka, ni se dala in njena samozavest je bila tako močna, da smo vsi verjeli, da bo vse dobro. Najprej so jo napotili na zdravljenje s imunoterapijo, ki je bilo zelo uspešno, vendar ko je bila opravljena ponovna kolonoskopija s sedacijo so ugotovili, da je ostal delček debelega črevesja, ki je tako poškodovan, da ga je potrebno izrezati. Spominjam se zabave ki smo jo priredile pred operacijo in vsi smo se veselili dobrih rezultatov.
Res se je kmalu vrnila z bolnice in nas kot vedno nasmejala kako poteka kolonoskopija s sedacijo, poleg tega pa je sedaj imela še smešne predstave o njenem trenutnem načinu prehranjevanja. V roku nekaj mesecev se je vse zacelilo in začela j uživati normalno hrano. Narejena je bila ponovna kolonoskopija s sedacijo, kjer je seveda sledilo obvezno jemanje tkiva za analizo.
Vsi smo nestrpno čakali na izvide in namesto, da bi nas obvestila o izvidu nam je samo javila datum zabave na njenem vrtu, ki bi tokrat potekala brez raka. Kako smo bili vsi veseli in z veseljem smo se udeležili zabave ter ji vsi prinesli veliko daril. Najbolj zabavna pa je bila ponovno tema kolonoskopija s sedacijo, ki nas je vedno nasmejala do solz. Povedala je da sedaj nima izbire z sedacijo ali brez saj je po operaciji, kot jo je imela le ta obvezna.