Prejšnje poletje smo se z družino odločili, da mi šli na nekaj adrenalinskega. Nismo vedeli točno kaj bi to lahko bilo ampak vedeli smo, da bo srhljivo. Vsak od nas se nekaj boji. Mama ne mara višine, jaz majhnih prostorov, brat tudi ne mara višine za očeta pa ne vem točno.
Dolgo smo premišljevali in se malo tudi kregali. Jaz sem si zelo želela nek skok s padalom ampak sem vedela da nočem iti sama. Nihče seveda ni želel iti z mano zato tudi jaz nisem šla. Brat je začel malo brskati po spletu sam in mi nismo ničesar vedeli. Gospodič je sam naročil karte, rezerviral termin in nam nič povedal. Dva dni pred odhodom nam je povedal, da gremo na kanjoning. Nihče ni imel pojma za kaj se gre. Vsi smo začeli brskati po spletu, kaj je kanjoning. Ko sem to videla me je takoj postalo strah ampak sem rekla, da bom to izpeljala.
Čez dva dni smo se odpravili tja in bilo je strašno. Lepo smo se oblekli in opravili na to adrenalinsko pot. Kanjoning na koncu sploh ni bila slaba ideja. Vsi štirje smo bili navdušeni nad to idejo, saj je bilo res zanimivo in nekaj kar še nismo delali. Ko smo prišli domov, smo še dolgo časa govorili o temu in si rekli, da bi lahko to enkrat ponovili.
Sedaj smo si nekako zadali nek cilj, da bi šli vsako leto vsaj dvakrat na neko adrenalinsko pustolovščino in probali nekaj novega. S tem smo se strinjali vsi in upam, da bomo tako lepo nadaljevali še naprej, saj je bilo to res top. Najprej seveda dela nervoza, a ko prideš do cilja si poln energije in ponosen sam nase. To je občutek, ki si ga vsak želi in to je občutek, ki ga jaz ne želim nikoli izgubiti.…