Moja prijateljica, je zgradila hišo čisto ob cesti, kjer se dnevno vozi zelo veliko ljudi. Seveda, ko se je hiša gradila, smo vsi točno videli, kakšna bo notranjost hiše, ker se je s ceste videlo prav vse. Vedno sem premišljevala o tem, da bo potrebovala dobre notranje žaluzije, če bo želela doseči zasebnost.
Ko so se vselili, sem pričakovala, da se v notranjost hiše ne bo več videlo in ko sem se peljala mimo hiše pozno zvečer, sem bila šokirana, ker se je vse videlo. Videla sem njihove prostore, njih, kako se gibljejo po hiši.
Ker pa sem bila njena prijateljica, se mi je zdelo prav, da ji to tudi povem. Tako sem šla k njej na kavo, da sem prvo pogledal, ali sploh ima notranje žaluzije in ko sem videla, da jih nima, sem jo seveda vprašala, ali jih bo montirala.
Povedala mi je, da ji je zelo všeč naravna svetloba in da premišljuje, da ne bo dala nobenih senčil. To pa je bil čas, da ji povem. Tako sem ji povedala, da ko je tema in se kdo pelje mimo njihove hiše, se v notranjost vse vidi. Presenečena sem bila, da je odreagirala čisto normalno in da je rekla, da je to ne moti. Če ima kdo željo, da nas gleda, pa naj nas.
Še enkrat sem rekla, da bi ji notranje žaluzije prišle še kako prav, pa me ni hotela niti slišati. Že prav sem si mislila. Ampak enostavno ni tako, kot je ona mislila. Tudi jaz, ko se peljem mimo njene hiše, nočem gledati v notranjost, vendar mi pogled enostavno uide, zaradi svetlobe in če bi imela notranje žaluzije, ne bi nikoli pogledala v tisto smer.
Sama sem prepričana, da jo bo slej ko prej to začelo motiti in si bo montirala notranje žaluzije, če ne prej pa pozimi, ko je hitro tema.
…