Danes vem, da so mravljinci v rokah bili vzrok moje nove službe, takrat pa se mi še sanjalo ni. Moja prejšnja služba je bila dinamična, vendar pa me je dušil urnik. Že kar nekaj časa, sem razmišljala, da bi zamenjala, vendar saj veste kako je to, da službe danes ne dobiš ravno vsak dan. Tako sem malo gledala oglase, pošiljala prošnje in res so potrebovali v enem podjetju eno osebo za delo, pa sem šla na razgovor, kateri je bil uspešen, takoj v ponedeljek sem že seznanila moje nadrejene, da bom končala.
Če bi takrat vedela, da grem na slabše in mi bodo mravljinci v rokah krojili dneve bolečin, ne bi nikoli zamenjala. Vedela sem zase, da nisem ravno navajena sedeti 8 ur za računalnikom, vendar sem se bolj ukvarjala z hrbtom, kot pa z rokami. Samo podjetje je bilo v redu, tudi delo je bilo v redu, mene pa so mravljinci v rokah začeli skrbeti. Vsak dan sem jih čez nekaj časa čutila, en dan bolj, drugi dan manj. Lahko rečem, da sem včasih prav težko od delala 8 ur, ker so me roke res bolele.
Sprva nisem vedela kaj se dogaja, nekako sem si mislila, da se morajo roke, tega položaja navaditi in da je to. Na kar so bile bolečine vse večje, prišlo je tako daleč, da sem morala do zdravnika. Zdravnik pa mi je takoj povedal, da imam sindrom karpalnega kanala. Takrat nisem vedela o čem govori, mravljinci v rokah pa niso popustili.
Njegova razlaga je bila preprosta, da so se mi vnela tkiva in po mojih besedah, se mu je zdelo čisto normalno, ker sem menjala službo in sedaj moje roke delajo 8 ur v takem položaju, ki ga prej niso bile vajene.
Ker so bile bolečine in mravljinci v rokah tako hudi mi je predpisal opornico, ki pa sem jo morala nositi predvsem ponoči, da se zapestje ne nagiba. …