Ko sem prišla na obisk k svoji babici, sem že od zunaj zaznala vonj, ki ga imajo praženi mandlji in prav nasmehnila sem se, ker sem vedela, da me točno to čaka na njeni mizi. Včasih se zgodi, da pridem ravno, pravi dan, ko tudi njej zadiši kaj takega, kar je meni zelo dobro in potem to pripravi. Skupaj z otroki smo vstopili v hišo in vonj, ki so ga imeli praženi mandlji, je takoj postal še močnejši.
Še otroka sta bila navdušena in niti nisem vedela, da jima je kaj takega všeč. Nazadnje, ko sem jih sama pripravila nista bila najbolj navdušena. Sicer so mandlji kar zmanjkali takrat, ampak nisem bila čisto prepričana, da jima je bilo všeč. Sedaj pa vidim, da sta morda ugotovila, da so jima všeč.
Moja babica je res vrhunska, ne le, da so nas presenetili praženi mandlji, še kosilo nam je skuhala. Počasi sem dobivala občutek, da me želi s čim podkupiti, ampak na koncu sem ugotovila, da je imela samo zelo dobre teden in je imela neizmerno veselje cel dan s kuhanjem. Ko jo gledam, ko je tako dobre volje, si pogosto mislim pri sebi oziroma želim, da bi bila tudi jaz takšna, ko bom njenih let. Tako vitalna in energična je, da ji ne bi nikoli dala toliko let. Tudi vsak dan gre vsaj za dve uri na sprehod, vedno ima pospravljeno stanovanje in tudi njen vrt je zelo urejen. Dedek ji sicer tudi veliko pomaga, ampak večino stvari naredi kar sama. Sicer si pa ne predstavljam, kako bi dedek lahko pripravil, da bi bili praženi mandlji tako dobri, kakor so od babice.
Na obisku smo bili skoraj tri ure in na koncu sem ji seveda pomagala pri pospravljanju. Otroci so se igrali na vrtu in samo upala sem, da ne bodo naredili prevelikega nereda. Še dobro, da so bili mandlji še vedno na voljo, da smo jih lahko nekaj vzeli s seboj domov, ker so bili res dobri.…